Pojdi na vsebino

Carl Keenan Seyfert

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Carl Keenan Seyfert
Rojstvo11. februar 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Cleveland
Smrt13. junij 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (49 let)
Nashville
Bivališče ZDA
Narodnost ameriška
Področjaastronomija
UstanoveObservatorij McDonald
Observatorij Mount Wilson
Observatorij Warnerja in Swaseyja
Univerza Vanderbilt
Dyerjev observatorij
Alma materUniverza Harvard
Poznan poSeyfertove galaksije
Seyfertov sekstet

Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.

Seyfert je najbolj znan po svojem raziskovalnem članku iz leta 1943 o visokomagnetnem sevanju iz središč nekaterih spiralnih galaksij, ki se sedaj kot tip imenujejo po njem.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Seyfert je odraščal v Clevelandu. Od leta 1929 je študiral na Univerzi Harvard, kjer je diplomiral in leta 1933 tam končal magistrski študij. Leta 1936 je doktoriral iz astronomije z dizertacijo Raziskave zunanjih galaksij (Studies of the External Galaxies) pod Shapleyjevim mentorstvom. V tezi se je ukvarjal z barvami in navideznim sijem galaksij.

Leta 1936 se je pridružil osebju novega Observatorija McDonald blizu Fort Davisa v Teksasu, kjer je pomagal pri zagonu observatorija. Tu je ostal do leta 1940 in delal s Popperjem o značilnostih šibkih zvezd vrste B in nadaljeval svoje delo o barvah v spiralnih galaksijah.

V letu je odšel na Observatorij Mount Wilson kot član Nacionalnega raziskovalnega sveta (NRC). Tu je ostal do leta 1942 in raziskoval vrsto dejavnih galaksij, sedaj imenovanih Seyfertove galaksije. V njih je jedro zelo majhno in svetlo, navidez podobno zvezdi, medtem ko so spirale razmeroma nerazločne in tesno navite. Široke sevalne (emisijske) črte v njihovem spektru in močno infrardeče sevanje odkrivajo obilico vročega plina v njihovih jedrih, kjer verjetno potekajo burne spremembe. Seyfertove galaksije sevajo tudi radijske valove. Izredno lep primer Seyfertove galaksije je M77 v Kitu. Njeno skupno maso cenijo na 800.000 milijonov Sončevih. Narlikar in njegov sodelavec K. M. V. Apparao s Tatovega inštituta za temeljne raziskave v Bombaju menita, da so Seyfertove galaksije v resnici ogromne bele luknje z milijonkratno maso Sonca, ki izginjajo v snovi Vesolja, to snov pa je požrla navadna črna luknja.

Leta 1942 se je Seyfert vrnil v Cleveland na Inštitut Case, kjer je učil navigacijo vojaškemu osebju in sodeloval pri skrivnih vojaških raziskavah. Poleg tega je raziskoval v astronomiji na Obsevatoriju Warnerja in Swaseyja Inštituta Case.

V letu 1946 je začel poučevati na Univerzi Vanderbilt v Nashvilleu. Program astronomije je bil na Vanderbiltu tedaj še majhen. Univerza je imela le majhen observatorij s 6 palčnim (150 mm) refraktorjem in skromen poučevalski program.

Seyfert je delal marljivo, da bi izboljšal poučevalski program in povečal denarna sredstva za gradnjo novega observatorija. V nekaj letih je v nashvillski skupnosti pridobil veliko javno podporo. Kot rezultat tega so decembra 1953 dokončali Dyerjev observatorij s 24 palčnim (610 mm) reflektorjem. Postal je njegov predstojnik in bil na tem delovnem mestu vse do svoje smrti. Umrl je v avtomobilski nesreči.

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje udarni krater Seyfert na oddaljeni strani Lune. Po njem so preimenovali 610 mm daljnogled v Dyerjevem observatoriju.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]